Komentar Družina

VEČ ...|15. 2. 2024
s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

komentar

Komentar Družina

s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

VEČ ...|15. 2. 2024
s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

s. Magda Burger

komentar

Radijska kateheza

VEČ ...|26. 11. 2022
Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

VEČ ...|26. 11. 2022
Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

Silvestra SadarMagda Burger

duhovnostvzgoja

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 9. 2021
Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

cerkevinfoduhovnostzlorabe

Iz življenja vesoljne Cerkve

Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

VEČ ...|26. 9. 2021
Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnostzlorabe

Radijska kateheza

VEČ ...|25. 9. 2021
O spoštovanju

Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi. 

Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.

O spoštovanju

Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi. 

Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

O spoštovanju

Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi. 

Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.

VEČ ...|25. 9. 2021
O spoštovanju

Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi. 

Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.

Radio Ognjišče

duhovnostvzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Informativni prispevki

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Radio Ognjišče

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Radijska Kateheza

VEČ ...|23. 1. 2021
Človek je zmožen Boga

V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki  se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga. 


 

 

Človek je zmožen Boga

V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki  se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga. 


 

 

duhovnostpapežvzgoja

Radijska Kateheza

Človek je zmožen Boga

V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki  se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga. 


 

 

VEČ ...|23. 1. 2021
Človek je zmožen Boga

V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki  se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga. 


 

 

Silvestra SadarMilan Knep

duhovnostpapežvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|26. 12. 2020
S. Magda Burger o podobi Boga, ki jo oznanja Cerkev

Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.

S. Magda Burger o podobi Boga, ki jo oznanja Cerkev

Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.

duhovnost

Radijska kateheza

S. Magda Burger o podobi Boga, ki jo oznanja Cerkev

Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.

VEČ ...|26. 12. 2020
S. Magda Burger o podobi Boga, ki jo oznanja Cerkev

Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.

Silvestra Sadar

duhovnost

Radijska Kateheza

VEČ ...|26. 9. 2020
Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Radijska Kateheza

Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!
Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?
VEČ ...|26. 9. 2020
Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!
Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Silvestra SadarMagda Burger

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Za življenje

VEČ ...|29. 3. 2025
Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosimladi

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki